Državni praznik – Dan slovenskega športa

Danes, 23. septembra, prvič praznujemo nov državni praznik, ki je posvečen slovenskemu športu – Dan slovenskega športa je praznik vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.

Začetek organiziranega športa na Slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji za razvoj organiziranega športa v Sloveniji, razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanja kadrov in oblikovanje trdne podlage za številne športne dosežke naših športnikov. Prav zato bi po prvotnem predlogu dan slovenskega športa praznovali 1. oktobra, a je bil kasneje predlagan in sprejet 23. september, ko je Slovenija dobila prvo olimpijsko medaljo. Letos mineva okroglih 20 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zaigrala slovenska himna v čast olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu. 23. september ni le še eden na seznamu slovenskih državnih praznikov. To je praznik s posebnim pomenom, posvečen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu, s posebnim poudarkom, da vsi Slovenci praznik obeležimo s svojo telesno dejavnostjo. Na Olimpijskem komiteju želijo s praznikom povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti,  nagovoriti pa tudi vse tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Dan slovenskega športa naj spodbuja vrednote biti telesno aktiven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje. Športno udejstvovanje ne pomeni le osvajanje in krepitev motoričnega znanja, gre za krepitev telesa, zdrav način življenja. Športna rekreacija pomeni povsem preprosto potrebo po gibanju in željo, da svoje veselje in energijo delimo s prijatelji, pomeni trenutke, ko športna dejavnost ponuja svoje pravo bistvo. Človek je ustvarjen za gibanje in brez njega naše telo in um, naša energija začne počasi upadati. Zato naj s športom praznuje cela Slovenija. Na naši šoli bomo Dan slovenskega športa počastili z uro športa v vsakem razredu.