Vedre so bližine med nami

V listopadu je bilo, devetem natančno. Na ure hrupnega veselja človek pozabi, ko vzame pisalo. Vseh dvajset nas je bilo razkropljenih po mizah bele šole in misli so bile mehke in tihe. Zaželelo se nam je, da bi šli kam daleč, v zelenje, v senco, da bi legli v mehko travo, gledali v nebo in bi nič ne mislili. Toda stopili smo v lepe košate parke notranjih misli, z lahkotnim korakom smo gledali jasno, roka je pisala in črke so na papir risale, kar je bilo vtisnjeno v naše najgloblje in najsvetejše globočine naših src. V vsakem človeku je skrita beseda, ki jo more izreči, v vsakem človeku živa slika, ki jo lahko naslika.

Bronasta priznanja na tekmovanju za Cankarjevo priznanje so dobili:

Ema Koražija –  4. a

Matevž Klančar –  5. a

Gal Svit Čadej, Julia Siter, Taja Zabukošek – 6. a

Marja Klančar – 7. a

Filip Madžarič – 8. b

Ula Zabukošek, Lana Dečman, Alja Dobnik – 9. a

Na regijsko tekmovanje sta se v devetega grudna na daljavo podala Ula Zabukošek (9. a) in Filip Madžarič (8. b).

Tako se je zgodilo nekaj čudovitega. Ula Zabukošek je segla proti nebu, pograbila srebrno priznanje, čisto in bistro. Zašumelo je v drevju in duši.

Veliko je še sveta pred nami, neodkritega.

Dosegljiv ni le tihim željam, temveč zares in na stežaj se bodo nekoč odprla vrata in oči bodo brez strehu pozdravile to bleščečo glorijo.

Takrat …

===========================================================================Cule so zavozlali in izza vogla prežali: Petra Špur, Lea Gosar, Tomaž Kurež, Franja Prezelj.